Razpisi Evropske unije

Kaj so EU skladi? Evropski strukturni in investicijski skladi (ESI) so zamišljeni kot finančni inštrument, s katerim Evropska unija podpira razvoj posameznih članic. Sestavlja jih pet skladov:

 

Kohezijski sklad (KS)

je namenjen državam članicam EU z bruto nacionalnim dohodkom, manjšim od 90 % povprečja EU, kamor v obdobju 2014-2020 spada tudi Slovenija. Iz Kohezijskega sklada se bodo v tem obdobju na ravni celotne EU financirali projekti izgradnje prometnih omrežij (primarno EU transportnih koridorjev) in okoljski projekti, v smislu energetske učinkovitosti, uporabe obnovljive energije, razvoja železniškega prometa, podpore intermodalnosti ter krepitve javnega prevoza.

 

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

je eden od največjih skladov in je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah znotraj EU. ESRR tako prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij. Ključna vsebinska področja, kamor ESRR v obdobju 2014-2020 usmerja investicije, so:

-inovacije in raziskave,

-digitalna agenda,

-podpora za mala in srednje velika podjetja (MSP),

-nizkoogljično gospodarstvo

 

Evropski socialni sklad (ESS)

je drugi največji glavni sklad in je namenjen spodbujanju zaposlovanja in možnosti zaposlovanja znotraj EU. Ključna vsebinska področja, kamor ESS v obdobju 2014-2020 usmerja investicije, so:

-spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile,

-spodbujanje socialne vključenosti in boja proti revščini,

-naložbe v izobraževanje, spretnosti in znanje ter vseživljenjsko učenje in

-povečanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave.

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

podpira evropsko pomorsko in ribiško politiko v obdobju 2014-2020. Ključna vsebinska področja, kamor ESPR v obdobju 2014-2020 usmerja investicije, so:

-podpora ribičem pri prehodu na trajnostni ribolov,

-podpora obalnim skupnostim pri diverzifikaciji gospodarstva,

-financiranje projektov v zvezi z zaposlovanjem in boljšo kakovostjo življenja evropskih obalnih skupnosti,

-lajšanje dostopa do finančnih sredstev.

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ima v obdobju 2014-2020 tri strateške cilje:

-pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva,

-zagotavljanje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebni ukrepi,

-doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest.

 

Obzorje 2020

Poleg naštetih strukturnih skladov obstaja tudi EU program Obzorje 2020 (vreden 80 milijard EUR) kot nov okvirni program EU za raziskave in inovacije v obdobju 2014-2020. Ključna vsebinska področja programa so:

-krepiti odličnost znanosti in raziskav EU (financiranje vrhunskih raziskav v Evropi),

-krepiti vodilno vlogo industrije na področju raziskav in inovacij (financiranje naložb v ključne tehnologije, omogočanje boljšega dostopa do kapitala in spodbude za mala in srednje velika podjetja),

-ključni družbeni izzivi (reševanje družbenih vprašanj, ki so povezana s socialno in ekonomsko krizo v Evropi, podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, varnostjo v družbi, dostopnostjo do obnovljivih virov, zagotovitvijo preskrbe z varno hrano, pomenom evropske kulturne dediščine ter za spopadanje z izzivom staranja prebivalstva).

 

Kaj dobi Slovenija iz EU skladov?

Slovenija je za obdobje 2014-2020 oblikovala enoten Operativni program, ki je podlaga za črpanje sredstev KS, ESRR in ESS v višini 3,07 milijarde EUR, pri čemer  je celoten Operativni program „težak“ 3,7 milijarde EUR. Sredstva iz Operativnega programa so prednostno usmerjena v 11 tematskih ciljev za doseganje gospodarske rasti ter ustvarjanje delovnih mest:

  1.       Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;
  2.       Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihove uporabe in kakovosti;
  3.       Izboljšanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);
  4.       Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;
  5.       Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;
  6.       Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov;
  7.       Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;
  8.       Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev;
  9.       Spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji;
  10.     Vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje;
  11.     Izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna uprava.

 

Sredstva ESRR in ESS so v primeru Slovenije razdeljena med dve kohezijski regiji – Vzhodno in Zahodno. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo namenjenih skupno 847 milijonov EUR, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa skupno 1,26 milijarde EUR. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde EUR iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.

V okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) je Sloveniji bilo dodeljenih 24,3 milijone EUR, v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) pa je Slovenija oblikovala Program razvoja podeželja RS 2014-2020, vreden 1,1 milijarde EUR, kjer bodo primarno financirani ukrepi za upravljanje z naravnimi viri (52% sredstev), za zagotavljanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja in tržno povezovanje (29 %) ter za diverzifikacijo kmetijstva (15%).

 

Kako pridobiti nepovratna sredstva iz EU skladov?

Nepovratna sredstva iz EU skladov se pridobivajo izključno skozi javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, katere razpisujejo odgovorne inštitucije. Javni razpisi so oblikovani v  okviru Operativnega in drugih programov. 

Nepovratna sredstva pomenijo dejansko subvencijo za vašo investicijo oz. projekt, katera pa praviloma nikoli ne pokriva celotnih stroškov investicije/projekta. Investitorju samemu je prepuščena odločitev, iz katerih virov bo sofinanciral preostanek investicije (praviloma od 15-20 %). Velja poudariti, da morajo nepovratna sredstva biti porabljena namensko oz. v skladu z odobrenim investicijskim/projektnim načrtom.

Za pridobivanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 prijave potekajo neposredno na razpise, objavljene na spletnem portalu programa. 

 

Kako se prijaviti na razpise?

Sestavni del vsakega razpisa je razpisna dokumentacija, kjer se nahajajo vse relevantne informacije o razpisu. Ključen del razpisne dokumentacije so pogoji za prijavo, kjer je natančno predstavljeno katere investicije oz. projekti se sofinancirajo in kdo se lahko prijavi na razpis, ter navodila za prijavitelje, kjer je natančno predstavljen postopek prijave.

Poudarjamo, da je za uspešno prijavo na razpis potrebno preiti več ocenjevalnih postopkov, na katerih se preverja tako tehnična (npr. prijava vsebuje vse zahtevane dokumente) kot vsebinska ustreznost prijave (npr. prijava ustreza razpisnim pogojem).